23 May 2007

Merhaba!

Ja, Turcija je tukaj in prvih 2000km tudi. Prispela sva ziva in zdrava, katrca pa je tudi pridna. Pot je potekala brez problemov, le v Bolgariji so bili manjsi - zakaj vedno Bulgarija?

Potovala sva iz Krskega proti Zagrebu, Beogradu, Sofiji, Istanbulu in koncno Izmırju. Brez tezav po okoli 500 km na dan - pocasi se dalec pride. Nekaj po avtocestah, nekaj sva se jih izogibala.

Trenutno je bilo le bolj peljanje in voznja, zdaj pa se bo pocasi zacelo potovanje. Moram priznati, da mi zaenkrat voznja se kar gre: najhujsa je Bulgarıja s polmetra globokimi luknjami na cesti, ki te prisilijo v voznjo slaloma.

In tako je katerca prestopila iz Evrope v Azijo:









Sva pa z avtom zelo zanimiva drugim, nama trobijo pozdravljajo, celo turska TV naju je ustavila, da bi se zmenili za kaksen prispevek, pa ni nihce znal dosti anglescine, tako da iz te moke ni bilo kruha.


Trenutno sva v İzmiru prı Aslı in imava dvodnevni pocitek v dvomilijonskem mestu. Najvecja finta je v tem, da Turki sami pravijo za İzmir, da je premajhen in da se v njem nic ne dogaja. İn to v mestu, ki ima vec prebivalcev kot cela Slovenija. :)

İZMİR:



Kdo najde katrco? :)




Janez, Aslı, jaz

Uzivava: preprosto v pocivanju, polezavanju, hranjenju in predvsem tusiranju. (Kako grozno zacne clovek po sestih dneh netusiranja smrdeti!!!)

Turska hrana se vedno ostaja taksna kot je bila: okusna, a mesna, tako da sem postala mesojedka v polnem pomenu te besede.
İn turski bencin je se vedno drag 1L je 1,6€. Cimvec sva ga 'pretihotapila' iz Bulgarije, kjer je cena bencina enaka nasi. A so te zaloge ze posle.

Se zanimivost: Turki prodajajo in jedo ringloje in to zelene, nezrele s soljo. Prava poslastica. Ko so zreli jih sploh ne jedo. :) Pa naj mı se kdo rece, da je nezrelo sadje skodljivo.

Jutri odideva naprej protı mestu Denızlı in od tam v znane bele apnencaste Pamukale, nato pride na vrsto morje.


Moram priznati, da je lepo biti na poti, ponovno. Spati zunaj, kuriti ogenj, pecti cebate z buckami ... Vse lepo pocasi, brez priganjanja.


Pozdrav s poti.
P.







Hi!
We are in Turkey, İzmir. Everythıng is OK. We are still recovering and resting from a long way: till now we made 2000 kilometrs.
The road was OK, except in Bulgary there were huge hols on the road and some problems wıth the police. But nothing bad.
Happy to travel agaim and be on the road. Now we are headed south.
P.

14 May 2007

Še vedno doma...

Hja,
večina vas misli, da že uživam daleč v prostranstvu in namakam nogice v morju. Žal, zadnji teden namakam svoje noge le v lavorju leda in mrzle vode. Tik pred predvidenim odhodom mi je uspelo poškodovati gleženj. Po enem tednu je stanje OK, tako da štartava ta teden končno od doma (če ne pride še do česa nepredvidljivega). :)

Za pokušino pa vam pošiljam slikce najinega avta, ki je končno zaključil svojo preobrazbo (barvanje, zvočniki, šravfanje, zavese, postelja, zabojnik ...).

Naslednjič pa res pozdrav s poti, tokrat le s Krškega.
P.











Hey,
I am still at home because I had a small accident with my ancle. But it is nothing serious so we are finally going this week (hopefully). :)
For now, I am sending to you some photos of our redecorated car.

Bye.
P.

30 April 2007

Odhod ...

Torej,
prihaja ponovno čas za pot.
In veselim se ga. Z eno roko ga pozdravljam, z drugo držim Janeza ter nestrpno čakam, da napoči DAN D, dan odhoda.



Marsikdo me sprašuje kam in za koliko časa in verjetno se zdi, da nočem nič povedati, a resnica je, da ne vem. Misli so že, misli in želje. A nekaj mora ostati za sanje, mar ne?
Zaenkrat vem le to, da v mesecu maju spakirava ruzake, skočiva v katerco in drviva proti Turčiji.

To je najin prvi cilj ... In ko doseževa tega, bo zasijal naslednji. :)

Za to potovanje sem se odločila svoje misli, doživetja in tam ter tja kakšno sliko združiti v tale blog. Komentarji zaželjeni in seveda so še vedno obvezni maili, da mi poveste kako in kaj v vašem življenju.



















Time to time i will write short updates in english (green coloured text) for all my Unslovenian friends. How often this would be depends on you. :) For now, all I can say to you is: I'm going on a nother journey and this time I'm writing a blog, so your comments are needed to make this english updates frequently.
The plan is next: me, my boyfriend Janez and our car. Just follow the road. And first stop is Turkey, so Asli, my darling, here we come.