Nahrbtniki se polnijo, cote se tlacijo v vse mozne stranske zepe, katrca vse lepo, potrpezljivo prenasa ter nama mezika: 'Ja, jutri pa gremo. Proti domu. Brm, brm ...'
Pomeziknem ji nazaj ter pritrdim: 'Ja, jutri gremo. Spet mi trije. Janez, jaz in ti. Uf, sicer se in se kilometrov ter se in se dni.'
Janez se nama le nasmeje ...
Par dni pocitka v Delhiju je mimo. Zadnji nakupi opravljeni, zadnji poskus pridobitve iranske vize v Indiji neuspesen.
Plan? Islamabad po iransko vizo (upam, da uspesno), nato pa vracanje proti Sloveniji ... Kilometer za kilometrom, dan za dnem ... Dober mesec nam ne uide.
In kje sva se se ustavila v Indiji, pred prihodom v Delhi? Mesto v notranjosti, Hampi. Manjse mesto, zelo turisticno, znano po ogromnem stevilu templjev v posebnem okolju. Med nestetimi ogromnimi skalami. Kot da bi se velikani igrali ter prestavljali kamne, enega na drugega. Mesto deli reka na dva bregova. Eden je turisticni, poln templjev, razgiban, drag ter obdan v hrup.
Drugi del pa je miren, zgrajen le iz ogromnih kamnov, kamor z veseljem splezas za jutranji pozdrav soncu in mu zvecer pomahas, ko zaide za ogromno skalo.
Definitivno lep zakljucek Indije.
21 February 2008
12 February 2008
Vipassana meditacija ...
Imam se za tip cloveka, ki noce ravno nekoga spreminjati ter nekaj vsiljevati. Ja, znam trmoglaviti, a to ne spada v to kategorijo.
Nekaj casa se ukvarjam z razlicnimi nacini meditacije in ni ravno ogromno ljudi s katerimi spregovorim o tem. Zato prosim, da vsi tisti, ki ze zavijate z ocmi in vidite le neko nakladanje, pametovanje, enostavno prenehajte z branjem. Naslednji stavki niso namenjeni posmehu in nesprejemanju, tega imamo ze tako ali tako v zivljenju na vsakem koraku. Zaprite tole okno in se beremo naslednjic!
Odlocila sem se, da napisem nekaj o Vipassani. O meditaciji, kateri sem slisala prvic dve leti nazaj od zelo impulzivne osebe, ki preprica z besedami. Seveda je slo ime meditacije kmalu v pozabo, ostal pa je opis. In pred parimi meseci je ponovno potrkala na vrata. Tokrat preko osebe, ki mi je na tem potovanju ogromno dala in delila ter s katero se srecujem tu pa tam, po manjsih in vecjih nakljucjih.
Vipassane je meditacija. Kako jo izvajati, je znano ze 25 stoletij. Razkril jo je Buda. Kar pa ne pomeni, da je Vipassana budisticno naravnana. Nasprotno! Zavraca vse religije, bogove, simbole, molitve, obicaje ... Ni verbalizacije, ni vizualizacije. Je enostavno to, kar smo. Kar nam omogoca, da zivimo. Dihanje. Pa ne nacin posebnega dihanja. Kje pa, naravni dih. Vse, kar se nam dogaja, naj bo dobro ali slabo, belo ali crno, veselo ali zalostno, se mora zgoditi. Tu ni veliko za narediti, ce zivis moralno zivljenje, je pac v ozadju karma. Je pa ogromnega pomena, kako to sprejmemo. Ali na nas zalost dolgo in mocno vpliva? Se jeza mnozi in bruha v nas, tudi cez par let, ko vidimo cloveka, za katerega menimo, da nam jo je povzrocil? Hrepenimo po lepih dogodkih, ki so se nam dogajali ali se dogajajo drugim? Hmmm ... Potem definitivno, ne bomo srecni. Zadovoljni. Ampak se bomo vrteli in poganjali kolo naprej.
Na takem tecaju se zapres za 10 dni v tisino. Moski in zenske so loceni. Sprejmes, da v tem casu ne bos ubijal (tudi komarji niso nobena izjema in uzivanje mesa). Ne bos lagal. Ne bos bil spolno aktiven. Ne bos spregovoril. Ne bos kradel. Ne bos zauzil kakrsnihkoli strupov (alkohol, cigareti, ostale droge).
In predas se dihanju. Opazujes samo svoje dihanje in obcutke, ki jih dozivljas, drazljaje. Cisto naravno. Opazujes svoje premikanje, svoje bolecine, zgecketanje, srbenje in samo opazujes. Brez reakcije ter razvijanja obcutka, da nekaj sprejemas in ti je vsec ter da nekaj zavracas. Ker ugotovis tisti smisel. Oziroma ta smisel dobi smisel, ker ga dozivljas. Vse ima isto karakteristiko: pojavi se, se spremeni, izgine. Cisto vse. Ziva bitja, obcutki, stvari, objekti ... Zato cim manj navezanosti, ker slej kot prej bo vsaka stvar minila, tako prijetna kot moteca. In cudezno je, kaj dela to spoznanje. Upam le, da ne bo slo prehitro v pozabo v zunanjem svetu.
Vsako jutro te gong zbudi ob 4 zjutraj in do 9.30 zvecer, je glavna stvar spoznavanje sebe. 10 ur resne meditacije in ostanek casa dodatno opazovanje reakcij svojega telesa na razlicne stvari.
In ker je vse tako preprosto za slisati, je seveda tako tezko narediti. Pocasi se napreduje. In tisina pomaga.
Hmmm, kaj vec niti ne bi razpravljala, ker vsak dozivlja po svoje. Ce pa vas kaj vec zanima, je tu naslov http://www.dhamma.org .
Nekaj casa se ukvarjam z razlicnimi nacini meditacije in ni ravno ogromno ljudi s katerimi spregovorim o tem. Zato prosim, da vsi tisti, ki ze zavijate z ocmi in vidite le neko nakladanje, pametovanje, enostavno prenehajte z branjem. Naslednji stavki niso namenjeni posmehu in nesprejemanju, tega imamo ze tako ali tako v zivljenju na vsakem koraku. Zaprite tole okno in se beremo naslednjic!
Odlocila sem se, da napisem nekaj o Vipassani. O meditaciji, kateri sem slisala prvic dve leti nazaj od zelo impulzivne osebe, ki preprica z besedami. Seveda je slo ime meditacije kmalu v pozabo, ostal pa je opis. In pred parimi meseci je ponovno potrkala na vrata. Tokrat preko osebe, ki mi je na tem potovanju ogromno dala in delila ter s katero se srecujem tu pa tam, po manjsih in vecjih nakljucjih.
Vipassane je meditacija. Kako jo izvajati, je znano ze 25 stoletij. Razkril jo je Buda. Kar pa ne pomeni, da je Vipassana budisticno naravnana. Nasprotno! Zavraca vse religije, bogove, simbole, molitve, obicaje ... Ni verbalizacije, ni vizualizacije. Je enostavno to, kar smo. Kar nam omogoca, da zivimo. Dihanje. Pa ne nacin posebnega dihanja. Kje pa, naravni dih. Vse, kar se nam dogaja, naj bo dobro ali slabo, belo ali crno, veselo ali zalostno, se mora zgoditi. Tu ni veliko za narediti, ce zivis moralno zivljenje, je pac v ozadju karma. Je pa ogromnega pomena, kako to sprejmemo. Ali na nas zalost dolgo in mocno vpliva? Se jeza mnozi in bruha v nas, tudi cez par let, ko vidimo cloveka, za katerega menimo, da nam jo je povzrocil? Hrepenimo po lepih dogodkih, ki so se nam dogajali ali se dogajajo drugim? Hmmm ... Potem definitivno, ne bomo srecni. Zadovoljni. Ampak se bomo vrteli in poganjali kolo naprej.
Na takem tecaju se zapres za 10 dni v tisino. Moski in zenske so loceni. Sprejmes, da v tem casu ne bos ubijal (tudi komarji niso nobena izjema in uzivanje mesa). Ne bos lagal. Ne bos bil spolno aktiven. Ne bos spregovoril. Ne bos kradel. Ne bos zauzil kakrsnihkoli strupov (alkohol, cigareti, ostale droge).
In predas se dihanju. Opazujes samo svoje dihanje in obcutke, ki jih dozivljas, drazljaje. Cisto naravno. Opazujes svoje premikanje, svoje bolecine, zgecketanje, srbenje in samo opazujes. Brez reakcije ter razvijanja obcutka, da nekaj sprejemas in ti je vsec ter da nekaj zavracas. Ker ugotovis tisti smisel. Oziroma ta smisel dobi smisel, ker ga dozivljas. Vse ima isto karakteristiko: pojavi se, se spremeni, izgine. Cisto vse. Ziva bitja, obcutki, stvari, objekti ... Zato cim manj navezanosti, ker slej kot prej bo vsaka stvar minila, tako prijetna kot moteca. In cudezno je, kaj dela to spoznanje. Upam le, da ne bo slo prehitro v pozabo v zunanjem svetu.
Vsako jutro te gong zbudi ob 4 zjutraj in do 9.30 zvecer, je glavna stvar spoznavanje sebe. 10 ur resne meditacije in ostanek casa dodatno opazovanje reakcij svojega telesa na razlicne stvari.
In ker je vse tako preprosto za slisati, je seveda tako tezko narediti. Pocasi se napreduje. In tisina pomaga.
Hmmm, kaj vec niti ne bi razpravljala, ker vsak dozivlja po svoje. Ce pa vas kaj vec zanima, je tu naslov http://www.dhamma.org .
Subscribe to:
Posts (Atom)