21 February 2008

Zadnji postanek ...

Nahrbtniki se polnijo, cote se tlacijo v vse mozne stranske zepe, katrca vse lepo, potrpezljivo prenasa ter nama mezika: 'Ja, jutri pa gremo. Proti domu. Brm, brm ...'
Pomeziknem ji nazaj ter pritrdim: 'Ja, jutri gremo. Spet mi trije. Janez, jaz in ti. Uf, sicer se in se kilometrov ter se in se dni.'
Janez se nama le nasmeje ...
Par dni pocitka v Delhiju je mimo. Zadnji nakupi opravljeni, zadnji poskus pridobitve iranske vize v Indiji neuspesen.

Plan? Islamabad po iransko vizo (upam, da uspesno), nato pa vracanje proti Sloveniji ... Kilometer za kilometrom, dan za dnem ... Dober mesec nam ne uide.
In kje sva se se ustavila v Indiji, pred prihodom v Delhi? Mesto v notranjosti, Hampi. Manjse mesto, zelo turisticno, znano po ogromnem stevilu templjev v posebnem okolju. Med nestetimi ogromnimi skalami. Kot da bi se velikani igrali ter prestavljali kamne, enega na drugega. Mesto deli reka na dva bregova. Eden je turisticni, poln templjev, razgiban, drag ter obdan v hrup.





Drugi del pa je miren, zgrajen le iz ogromnih kamnov, kamor z veseljem splezas za jutranji pozdrav soncu in mu zvecer pomahas, ko zaide za ogromno skalo.




Definitivno lep zakljucek Indije.

6 comments:

klavdija said...

Hej Petra!

Lepo te je (bilo) brati! S tvojimi mislimi, slikcami, pripovedmi je skoraj kot da bi potovala z vama. Hvala ker si (sta) to delila tudi z nami, ki smo te z veseljem brali!

Varno pot nazaj proti domu vama želim!

Klavdija

Blaž said...

prosim sporočita o vajinih planih povratka v Posavje :) srečno pot

Petra Jazbec said...

Hmmm, Blaz marsikdo bi rad vedel (tudi midva), kdaj natancno se vracava... A ker se na potovanju vedno znova nekaj dogaja in ker nisva vezana na nikogar in na nicesar, je datum povraka relativen ... Vse je odvisno od tega , kako hitro bova dobila iransko vizo, kako bo s katrco in kako bo z nama .Toliko ce-jev, da je karksnikoli datum velika uganka.

evil nina said...

ampak petruska, ko se vrne, ti ne uide family gathering...kiss

Robi said...

He he, mogoce se pa Petra zdaj ze kr mal boji nazaj priti, ko bi jo ze vsi tko radi videli... se bojo, da jo se bo se raztrgala med tem, ko bo vsem hotela nameniti pozornost... Kr u izi... :) pa srecno!

Petra Jazbec said...

He he, vi se kar salite! Kakrnihkoli vabil se ne bova branila, samo da bo dobrot polno. Hihi.
No, ker pa mobitel se sladko spi, boste verjetno prvi tisti, ki boste poklicali na stacionarni telefon, potrkali na vrata ali slucajno naleteli na naju na ulici. Uf, tole se slisi ze zelo vazno - mi bo se v glavo kaj stopilo!
Se vidimo kmalu kmali ...