21 June 2007

Hot in the city..

Hot, hot, hot ... Vrocina me obliva z vseh strani. Klima v centralnem Iranu je preprosto vroca. Okoli 40 stopinj in pripeka ...
Sva v Yazdu, kjer sva se ostavila za eno noc. Da se stusirava, naspiva, najeva v najboljsi restavraciji v celem Iranu, opereva cote in predvsem zato, da se nekoliko privadiva te vrocine. Midva in katrca. Ker nama je ze skoraj zakuhala v tej vrocini. Tako sva se odlocila, da se voziva ponoci, ko se da dihat in ko voda v kilerju ne vre. Res, voda za hlajenje v katrci nama je zavrela od vrocine ...
Tako da se premikamo pocasi in varno.
Moram reci, da sem nadvse vesela, da sem si ta del Iran in ta mesta, ki so nadve cudovita ter mogocna, ze podrobno ogledala leto in pol nazaj, ker zdaj je nemogoce oziroma se zna zgoditi, da se samo zgrudis na tla od vrocine.
Se najbolj presenetljivo je to, da jo tudi domacini slabo prenasajo. Zjutri so trgovine odprte do kakih 10h, nato so zaprte do 17h in do vecera ponovno odprte. Vmes pa spijo, pijejo cajcke, kadijo ...
Se vedno pa se mi najbolj smilijo zenske, ki so oblecene v crno in se dodatno zavite v crne cadorje - nesprejemljivo in nehumano! Kaj vse dela vera! In dejansko ljudje verjamejo, da je tako prav ... Se mnogo mnogo casa bo preteklo, da se bo zacela antirevolucija danasnji in da se bo miselnost teh ljudi spremenila se mnogo vec. Ko ti zdrava pamet in kmecka logika govorita, da ga ni Boga ali Alaha ali Bude na tem svetu, ki bi zapovedal, da v najvecji vrocini skoraj rines v samomor, ce hodis tako oblecen po cesti - vrocina je namrec naravnost ubijalska.
Je pa tako, da so ljudje do turistov se vedno neverjetno prijazni in zelo malokrat videjo v tebi le denar. Z veseljem te gostijo in ti ustrezejo, ce le morejo ali znajo. In v veliko cast jim je, da sprejmes njihovo ponudbo.
Ko takole malo hodis okoli po mestih, ki so atraktivna za turiste, spoznas tudi veliko ljudi, ki odkrivajo svet. Zanimivo je deleti izkusnje, skuhati kaksno slovensko kavico, poklepetati in obcudovati en drugega v podvigih. Tako najdes mlade nadobudne popotnike, ki se zgubljajo in iscejo po svetu ze celo leto in se ne vidijo konec svojega popotovanja, kot starejso zensko, ki potuje sama z dobro vero v ljudi in nasmehom, ki te spominja na varnost pri materi, kot tudi upokojenski par, ki je svoj sparovcek spraznil in si kupil kombi ter sel proti vzhodu... Zanimivo in fascinantno ter prav vsak ti da koscek necesa, da je pot, ki jo ustvarjas, se bolj popolna in tista ta prava.

Danes zvecer, ko sonce zaide in se vrocina nekoliko poleze, kreneva naprej proti Zahedanu, kjer upava na dobro resitev za najino pot naprej. Kaj vec o tem pa naslednjic ...

P.S. Zemljevid (na koncu strani je link) je obnovljen.

3 comments:

Mojca said...

ja se mal pa bosta v pakiju :)

Polona said...

ojla!
kr nč vama ne zavidam te vročine....ker mamo mi tudi svojih 35 stopinj tukej ;)
srečno pot!
Polona

Robi said...

Ja, lepo, da vama je končno uspelo priti tudi v Iran... oz. zdaj je tudi to že pri kraju. Ful lepo ja prebrati, kaj napišeš, Petra... res. Le tko na prej, pa Srečno!
Robi